Oznaka: avtomobil

V Rožnatem mestu v Rožni dolini je bilo celo mesto na nogah.

Gasilsko društvo je praznovalo dvesto let obstoja in že celo leto so se vrstile različne prireditve s katerimi so v mestu želeli obeležiti ta jubilej. Pripravili so celo vrsto koncertov in zabavnih prireditev. Pripravili so tudi gasilska tekmovanja, pa športne prireditve. Ta konec tedna pa se je bližal vrhunec prireditev, ki se naj bi končal s tombolo. Tombola sama po sebi ne bi bila nič posebnega če nebi bil nagradni sklad nekaj posebnega. Številne visoke denarne nagrade, lepi izdelki in vrhunec tombole podelitev avtomobila znamke Peugeot model tri tisoč osem.

Avto je za gasilsko tombolo prispevala avto hiša iz Rožnega mesta s pomočjo zastopnika vozil Peugeot za našo državo. Takoj ko se je razvedelo kako bogat je nagradni fond še posebej pa, da bo glavna nagrada avtomobil, so srečke hitro pošle. Kupovalo jih je staro in mlado. Na bencinskih servisih, v prodajalnah časopisov in pri gasilcih so vsi stali v vrsti da bi kupili srečke za tombolo. Srečk je zmanjkalo že peti dan po začetku prodaje. Nekaj srečk je kupil tudi župan Jure, bolj zaradi tega, ker je šel denar od prodanih srečk za nakup novih vozil za gasilsko brigado v mestu. To so sami fejst fantje je rad dejal župan Jure.

Vedno pripravljeni pomagati in reševati življenja, če je potrebno. Tombola se je odvijala na glavnem mestnem trgu, kjer so postavili oder in so na njem nastopale glasbene skupine znane po celi državi, na vrhuncu zabave se je pričelo žrebanje tombole. Hitro so podelili cel kup bogatih nagrad, na koncu je ostalo le še žrebanje srečke, ki bo srečnežu prinesla novo vozilo znamke Peugeot model tri tisoč osem. Ko je voditelj prebral dobitno srečko je na trgu zavladala popolna tišina.

In nato silovit izbruh veselja. Avto je zadela mlada družina, ki ji bo avto znamke Peugeot prišel še kako prav.…

Tako se mi je mudilo, da sem skoraj pozabila lovski nahrbtnik za očeta. Zadnjič je bil pri nas na obisku in je pozabil lovski nahrbtnik pri nas doma. Niti ne vem, zakaj ga je pravzaprav dajal ven iz avtomobila. Mislim, da je imel nekaj v njem, kar je potreboval, in se mu je zdelo bolj smiselno, da prinese cel nahrbtni v hišo, kakor pa, da se muči z iskanjem po nahrbtniku, ko je v avtomobilu.

Odhitela sem nazaj, ko sem se že usedla v avtomobil. Najprej sem potrebovala kar nekaj časa, da sem lovski nahrbtnik našla. Pa sem ga še jaz pospravila, da ne bi bil v napoto v jedilnici in sem skoraj pozabila kam. Ko sem lovski nahrbtnik našla v shrambi, sem ga pograbila in odhitela proti avtomobilu. Mudilo se mi je namreč še v trgovino, predem, grem do staršev in sem imela le še pol ure časa, da jo ujamem odprto. Nisem imela veliko stari za kupiti, ampak, ker mi je zmanjkalo jajc, sem morala nujno ponje.

Do trgovine sem prišla točno petnajst minut prej, preden se je zaprla. Še dobro, ker ne vem kaj bi jutri zjutraj brez jajc. Kupila sem jajca in tuno, ki je tudi bolj pri koncu, sem odšla proti blagajni. Ko sem šla mimo čokolad, si nisem mogla kaj, kot pa da si kupim še eno čokolado, ker sem imela tako močno željo po sladkem, ki si je nisem mogla upreti. Ko sem vse plačala in odšla iz trgovine sem se lahko bolj umirjeno, usedla v avtomobil in odpeljala od staršev saj se mi ni več nikamor mudilo. V prtljažniku je bil lovski nahrbtnik in jajca, ki jih bom lahko pripravila jutri za zajtrk in to je bilo vse, kar je bilo ta ta dan obvezno.

Čez dobrih deset minut sem prišla do staršev in prva stvar, ki sem jo naredila, je bila, da sem očetu izročila, lovski nahrbtnik, da ga ne bi pozabila v avtu. …