Promplac

Ko je čas za nek dopust ali za neke počitnice vsak človek seveda najprej pomisli na morje. Seveda si vsi želijo biti na plaži ter uživati cel teden brez, da bi morali kaj dosti delati. Počitnice so seveda namenjene temu, da si ljudje spočijejo ter se pripravijo na ponovno delo po dopust.

Ravno zato obala ponuja zelo veliko različnih apartmajev blizu plaže. Apartma na obali lahko najdemo skoraj na vsakem vogalu in so res zelo lepo dostopni. Apartma na obali je res zelo dobra ideja za tisto pravo sprostitev, ki jo človek potrebuje. Apartma na obali pa je primeren tudi za tiste ljudi, ki imajo družine. Apartma je po navadi malo drugače kot hotel. V hotelu so lahko malo bolj striktni, kar se tiče miru in ko imaš enkrat otroke, je to seveda zelo težko doseči.

Ravno zato so za kakšne družine ali kaj podobnega najbolj primerni apartmaji in ne hoteli. V apartmajih si lahko naredijo tudi nek svoj sistem ter si sami kuhajo ter gledajo televizijo in podobno. Apartma na obali je res nekaj lepega in primernega za sprostitev in dopust ter predvsem za počitnice, ki jih otroci potrebujejo. Nekateri apartmaji so točno zraven plaže, kar pomeni, da so lahko otroci praktično cel dan tam ter se igrajo v vodi. Starši pa lahko mirne volje počivajo na ležalniku ter opazujejo otroke.

Sestaviti nek dopust je res nekaj enostavnega. Vedeti moramo le, kaj si želimo in kje bi radi preživeli svoj dopust. Seveda večina ljudi izbere morje in to je zelo lepa odločitev za neko sprostitev. Ko je dopust lepo splaniran je potrebno samo še začeti odštevati dni do njega. Ko se bliža tisti datum, ko gremo na dopust, pa seveda samo še spakiram v kovčke ter se odpravimo na naš dopust. Na dopustu pa seveda samo še razmišljamo o temu, da nočemo, da se konča.…

Doma imamo pred hišo manjšo terasico. Na tej terasi pa smo si lansko leto postavili nekoliko večjo mizo in pa nekaj stolov, da se lahko med poletnimi dnevi z družino in prijatelji družimo zunaj na lepem vremenu. Poleg tega pa imamo zraven še zgrajeno zunanjo kaminsko peč, kjer lahko med poletjem spečemo kaj na žaru. 

Seveda pa je za vse to potrebno paziti, saj nismo imeli nad mizo in pečjo nobene strehe in nas je vedno skrbelo, da se bo ob slabemu vremenu kaj poškodovalo. Ker pa je miza tako velika, je nismo morali spraviti pod streho oziroma v hišo, ko je bilo slabo vreme. 

Zato smo nekaj časa premišljevali, kaj bi naredili in smo se odločili za pergotende. Ogledali smo si pergotende na spletu, ter smo dorekli, da je lahko to popolna rešitev za naš problem. 

Zato smo jih naročili in čez nekaj tednov, so nam jo že sestavili na naši terasi. Zelo smo zadovoljni, saj nam pergotende dajejo streho, tako da nam ni treba skrbeti za ohranitev naše lastnine. Poleg tega pa je za poletne dneve super, saj nam ob močnem soncu dela senco, v kolikor pa želimo to svetlobo, pa se lahko strop pergotende odpre, oziroma se odpro reže, skozi katere lahko nato dobimo svetlobo. 

Same pergotende pa se k naši hiši zelo lepo podajo, saj dajejo nek nov moderen videz naši hiši. To pa nam je zelo všeč, saj smo hoteli nekaj takšnega že dolgo dodati k izgledu hiše. Same pergotende pa izgledajo tako, da imajo ogrodje v takšni barvi in vzorcu, da spominjajo na temen les, sam strešni del pergotende pa je bel. Za takšne barve in vzorce smo se odločili, saj nam je bil videz neverjetno lep in se poda k hiši. 

Odločitve za pergotende zagotovo ne obžalujemo, kvečjemu jih priporočam vsem, ki imate isti problem kot mi.…

Med toplimi sončnimi dnevi, je najlepše imeti kosilo zunaj v naravi ob dobri družbi prijateljev. Zato je najlepše, če s svojimi bližnjimi organiziramo kakšen piknik. 

Za začetek si zberemo neko lepo lokacijo. To je lahko kakšen travnik, ali pa kakšen kraj ob bodisi reki bodisi kakšnem jezeru. Lahko pa najamemo kakšen piknik plac, kateri so po navadi opremljeni z mizami ter klopmi in imajo streho nad glavo v primeru dežja. Prav tako ima večina piknik placev tudi elektriko in osvetljavo, tako da se piknik lahko zavleče tudi v noč. 

Ko smo poiskali primerno mesto za piknik, se odločimo koga bi povabili. Če smo nekje na travniku ali ob jezeru, povabimo bolj manj ljudi. Torej je lahko to piknik zgolj za ožjo družino ali pa za nekaj ožjih prijateljev. Lahko pa na piknik na samem povabimo tudi svojo bližjo osebo, ter tako priredimo prijetno popoldne. 

Pred piknikom je primerno, da si ogledamo vremensko napoved, ter temu primerno izberemo nek lep, topel sončen dan, da nas ne preseneti kakšen nepotreben dež. 

Nato začnemo nakupovati hrano. Če bo šlo za manjši piknik, kupimo nekaj malega za kakšen sendvič ali narezek in pa nekaj za posladkati ali pa malo sadja. Če pa imamo namen povabiti veliko ljudi, ter najeti piknik plac, pa potrebujemo več hrane. Najpogosteje se skuha kakšen golaž ali pa se na žaru popeče razne pleskavice, čevapčiče in hrenovke. 

Poskrbeti moramo tudi za osvežilno pijačo, ter to pijačo postaviti nekam, da bo ohranila nizko temperaturo. Če smo ob potoku, lahko pijačo vržemo kar v vodo, pazimo le da nam jo tok ne odnese, pijača pa bo ohranila prijetno nizko temperaturo. …

Tako se mi je mudilo, da sem skoraj pozabila lovski nahrbtnik za očeta. Zadnjič je bil pri nas na obisku in je pozabil lovski nahrbtnik pri nas doma. Niti ne vem, zakaj ga je pravzaprav dajal ven iz avtomobila. Mislim, da je imel nekaj v njem, kar je potreboval, in se mu je zdelo bolj smiselno, da prinese cel nahrbtni v hišo, kakor pa, da se muči z iskanjem po nahrbtniku, ko je v avtomobilu.

Odhitela sem nazaj, ko sem se že usedla v avtomobil. Najprej sem potrebovala kar nekaj časa, da sem lovski nahrbtnik našla. Pa sem ga še jaz pospravila, da ne bi bil v napoto v jedilnici in sem skoraj pozabila kam. Ko sem lovski nahrbtnik našla v shrambi, sem ga pograbila in odhitela proti avtomobilu. Mudilo se mi je namreč še v trgovino, predem, grem do staršev in sem imela le še pol ure časa, da jo ujamem odprto. Nisem imela veliko stari za kupiti, ampak, ker mi je zmanjkalo jajc, sem morala nujno ponje.

Do trgovine sem prišla točno petnajst minut prej, preden se je zaprla. Še dobro, ker ne vem kaj bi jutri zjutraj brez jajc. Kupila sem jajca in tuno, ki je tudi bolj pri koncu, sem odšla proti blagajni. Ko sem šla mimo čokolad, si nisem mogla kaj, kot pa da si kupim še eno čokolado, ker sem imela tako močno željo po sladkem, ki si je nisem mogla upreti. Ko sem vse plačala in odšla iz trgovine sem se lahko bolj umirjeno, usedla v avtomobil in odpeljala od staršev saj se mi ni več nikamor mudilo. V prtljažniku je bil lovski nahrbtnik in jajca, ki jih bom lahko pripravila jutri za zajtrk in to je bilo vse, kar je bilo ta ta dan obvezno.

Čez dobrih deset minut sem prišla do staršev in prva stvar, ki sem jo naredila, je bila, da sem očetu izročila, lovski nahrbtnik, da ga ne bi pozabila v avtu. …

Ko sem se preselila na obalo, sem si zadala, da bom poskusila res čimbolj pogosto obiskati mojo babico. Z babico sem preživela skoraj celo otroštvo in veliko mi je pomagala. Zato sem si tudi zadala, da jo obiščem čim večkrat. Vedno ko sem jo obiskala, je bila vedno dobre volje, vsa vesela, ker sem prišla do nje. Vedno mi je skuhala kosilo in skupaj sva spili kakšno kavo. Vsakič ko sem prišla je bila vesela, potem pa se je to začelo malo spreminjati. Parkrat sem bila pri njej in videla sem, da je nekaj narobe, čeprav je to res dobro skrivala, ampak ker jo poznam že celo moje življenje, vem da nekaj ne štima.

Vprašala sem jo kaj je narobe in seveda mi na noben način ni želela povedati. Rekla je da je v redu, razen tega da se stara, vse ostalo ve okej. Jaz ji nisem verjela in vsakič ko sem bila pri njej sem jo ponovno vprašala kaj je. Končno mi je zaupala in res mi je bilo žal za njo. Rekla je, da ima revmatoidni artritis. Bolijo jo predvsem roke in težko kaj naredi. Mora si vzeti čas, drugače je bolečina še hujša.

Seveda sem morala pobrskati po spletu kaj je revmatoidni artritis in hitro mi je postalo vse jasno. Nisem pa na noben način vedela kako naj ji pomagam. Ugotovila sem, da zdravila zaenkrat še za revmatoidni artritis ni, kar me je zelo razočaralo a vseeno lahko s pomočjo strokovnjakov poskrbiš, da nimaš potem hudih posledic.

Babici sem to tudi predlagala in upam, da bo moj nasvet izkoristila. Rekla sem ji, da ji stojim ob strani in da če bo potrebovala pomoč sem vedno tu in ji z veseljem pridem pomagati. Babica se mi je lepo zahvalila, jaz sem tokrat skuhala kavo in skupaj sva jo lepo spili.…

Nekaj časa nazaj sem dobila svojo prvo zaposlitev. Bila sem res vesela, da končno lahko začnem graditi na svoji karieri. Delala sem konstantno na računalniku in to kar na dveh ekranih. Imela sem še monitor in res je bilo vse super, saj sem imela tako bolj organizirano delo. Problem pa je bil, ker me je nekaj začelo precej skrbeti. Na računalniku sem bila praktično vsak dan cel dan.

Najprej v službi po osem ur, potem pa sem še doma gledala kakšno serijo ali kaj podobnega. malo me je začelo skrbeti za moje oči. Kako bodo moje oči to vse zdržale, ne vem. Ker sem se res tako močno ustrašila, sem začela malo brskati po spletu za solucije. Našla sem ene par idej a nisem bila preveč prepričana, zato sem hotela dobiti neko strokovno mnenje. Šla sem k okulistu in ga prosila, da mi temeljito pregleda vid, da vidi, če je že kakšna okvara vida, ali sem še dobra. zanimalo pa me je tudi, kako lahko v naprej zaščitim oči. Ko sem prišla tja in mi je pregledal vid, je rekel, da se ne rabim bat, saj je moj vid res še vedno dober. Prosila sem ga za nasvet, saj sem mu obrazložila mojo situacijo in res me je skrbelo.

Okulist je reke da je prav da me skrbi in da naj grem malo povprašat v optika Maribor. Naslednji dan je bila moja destinacija optika Maribor. Tam so mi predlagali očala proti modri svetlobi in seveda sem jih kupila. Optika Maribor je bila res lepa izkušnja zame saj so mi tudi zelo veliko razložili, glede računalnikov in kako to vpliva na naš vid. Tako se lahko sedaj brez strahu na računalniku več ur in nosim očala proti modri svetlobi, vsakič ko se računalnik odpre. Dobro je da sem hitro odreagirala, dokler še ni bilo nobene okvare vida.…

Bila sem na pregledu za ščitnico in še za sladkor v krvi, ker sem še vedno presuha in ker ne prenašam dobro vseh živil. Ampak nekako mi je vse pokazalo, da je normalno, tako, mi zdravnica vsekakor ni znala povedati, kje bi lahko bi problem. Poleg tega, da so mi pregledali sladkor v krvi, so mi tudi e vsebnost vitaminov, mineralov in vseh ostalih stvari. Pa tudi ni pokazalo prevelikega odstopanja. Včasih res ne vem, v čem je smisle laboratorijskih preiskav, če mi vse pokaže, da je tako kot moral biti in potem ne vem, kje bi lahko bil problem. 

Res, da pri meni igra zelo veliko vlogo stres, ampak vseeno se vprašam, kaj pa še morda ni le stres. Potem grem na kakšen preiskave k zdravnici in ko ugotovim, da je moje telo brez težav, potem začnem težavo drugače urejati. Tokrat bo očitno tudi tako, da bom morala težavo iskati nekje druge. Tudi ni mi pokazalo, da bi imela celikalijo, kar bi potrdilo razlog, zakaj sem tako občutljiva na gluten. Ne vem sicer, kaj bi lahko pri tem imel povišan sladkor v krvi, da so mi to vseeno preiskali, ampak če ne drugega vem, da nimam sladkorne bolezni. 

Zahvalila sem se zdravnici za trud in jo vprašala. Če je še kaj takšnega, kar lahko stori, ampak je reka, da ta hip ne vidi nič drugega. Razen to, da nadaljujem, kar delam in se morda odločim za kakšno sprostitev večkrat, kot si jo do sedaj. Na tem sicer delam, ampak očitno ne najbolje, saj imam še vedno težave s stresom, kakor kaže.

Vseeno bom pazila na vnos sladkorja in ostala živila, ki mi ne delajo dobro. Čeprav imam sladkor v krvi, normalen se mi zdi, da je bolje preventiva kakor pa kurativa. Ne vem, ali lahko na sladkor v krvi, sicer zelo veliko vplivam, ampak verjetno do neke mere lahko.…